PREPREČEVALNI UKREP ZA ALGE, PLESNI ,VLAGA ,SOL NA FASADAH
- Slikopleskarstvo Fasaderstvo
- Nov 9, 2017
- 6 min read
Pri planiranju izdelave fasade moramo biti pozorni na tip gradnje in elemente gradbene konstrukcije. Različni fasadni sistemi lahko bolje izkoriščajo lastnosti različnih podlag oziroma omilijo težave in izkoristijo prednosti, ki izhajajo iz narave gradbene podlage.
Pri izbiranju najprimernejšega fasadnega sistema in primernega materiala za toplotno zaščito stavbe upoštevamo veliko kriterijev.
Najpogostejši način gradnje je še vedno opečna gradnja, pri čemer so zidaki lahko iz polne ali votle opeke. V zadnjem obdobju so v opekarnah razvili tako imenovano termo opeko, ki ji dodajajo žagovino, pri nekaterih vrstah pa tudi papirni mulj. Med žganjem dodatki zoglenijo, na njihovih mestih pa nastanejo žepki, napolnjeni z zrakom. S tem se doseže od 20 do 30 % boljše toplotnoizolativne lastnosti v primerjavi s klasično opeko, kar pomeni, da je treba vgraditi manj dodatne toplotne izolacije. Večji upor toploti pa so dosegli tudi z gostejšim satovjem v notranjosti. Poleg tega je takšna opeka še poroznejša od običajne, zato je njena paroprepustnost večja.
Kljub izboljšanim faktorjem toplotne izolativnosti pa je vgradnja izolacije ne samo priporočljiva, ampak nujno potrebna. Zavedati se moramo, da je funkcija fasadnega sistema tudi prenašanje vseh napetosti, ki se dogajajo na površini zaradi temperaturnih sprememb, preprečevanje toplotnih mostov in hkrati prestavitev točke zmrzišča (točka 0°C) iz konstrukcije v izolacijo. S tem preprečimo propadanje opeke zaradi zmrzovanja vodne pare, ki prehaja skozi stene. Glede na navedene lastnosti opeke lahko uporabljamo vse sisteme. Specifične karakteristike glede različne toplotne in zvočne izolativnosti, paroprepustnosti, odpornosti na vlago in končnega izgleda pa ponujajo možnost izbire med njimi.
Razne sanacije, obnove in vzdrževalna dela danes predstavljajo vse večji delež gradbenih del. O sanaciji govorimo, ko gre za objekt, na katerem se kažejo sledi obrabe, problematika vlage, soli, alg, plesni itd.
Brez dobro izvedene hidroizolacije so tudi drugi sanacijski postopki praktično brez pomena, kot tudi vgradnja fasadnih sistemov, navkljub temu da je pri nas veliko stavb toplotno še popolnoma neizoliranih. Sanacija je torej razlog tehnične ali estetske narave, včasih pa se zahteva samo obnova po ohranitvi originalnega izgleda.
Preden pa izberemo rešitev, pa je potrebno poznati problematiko individualnega objekta:
Vlaga in soli - uničevalci objektov
Vlaga v zid vstopa in po njem potuje na več načinov:
Kapilarni vlek vlage. Zelo pogosta težava pri slabo izvedeni hidroizolaciji objekta oziroma odsotnosti le-te. Vlaga se dviga po gradbeni konstrukciji - ponavadi iz zemlje. S seboj prinaša soli in druge škodljive snovi, ki zaradi higroskopične narave učinek skozi čas še potencirajo higroskopičnost.
Soli (kloridi, sulfati in nitrati) so higroskopične. V stiku z vlago se transportirajo po gradbeni konstrukciji in ob kristalizacijo povečujejo prostornino. V porah gradbene konstrukcije prihaja do napetosti, ki poškodujejo gradbeno substanco. Kristalizacija pod zaključnim slojem povzroča izbokline in luščenje zaključnega sloja ali barve. Nase zopet vežejo vlago in pospešujejo kapilarni vlek.
Obstaja več vrst soli:
Kloridi - solna kislina (lahko kuhinjska sol NaCl). S posipanjem proti zmrzovanju tal povzročimo, da stopljena v vodi prodira v konstrukcijo skozi podzidek.
Sulfati - žveplena kislina. Nastaja pri izgorevanju fosilnih goriv, ki vsebujeo žveplo.
Nitrati - solitne kisline. Nastajajo pri gnitju beljakovin in živalskih odpadkov.
Ob kristalizaciji ustvarjajo volumenski pritisk, ki je primerljiv s povečanjem volumna zaradi zmrzovanja vode, in povzročajo hitro propadanje ter drobljenje gradbene konstrukcije.
Priporočeni fasadni sistemi;
Pred vgradnjo fasadnega sistema je potrebno poiskati povzočitelja vlage in vzroke odpraviti. Največkrat je potrebno na od vlage poškodovanih zidovih poskrbeti za horizontalno in vertikalno hidroizolacijo objekta, določiti vrsto škodljivih soli, celotno obremenjenost ter očistiti soli s pomočjo poroznih sanacijskih ometov, ki zidove kar se da osušijo. Pri tem smo pozorni na zaščito tal s folijo, ki preprečuje, da bi soli iz obremenjenega ometa zašle v zemljo ob objektu.
Po končanem razsoljevanju gradbene konstrukcije, izdelavi hidroizolacije in pregledu ter pripravi podlage, kjer bo vgrajen fasadni sistem, je objekt pripravljen za vgradnjo fasadnega sistema.
Fasadni sistemi, priporočeni za sanacijo in obnovo starih in poškodovanih objektov, imajo skupno lastnost - paroprepustnost. Izolacijsko jedro v kombinaciji z ostalimi sistemskimi materiali zagotavlja maksimalno paroprepustnost in gradbeni konstruciji omogoča enakomerno difuzijo vodne pare skozi ostale elemente sistema.
Beton kot najuniverzalnejši gradbeni material že stoletja navdušuje z možnostmi njegove uporabe. Betonski zidaki se uporabljajo predvsem pri gradnji objektov ali delov stavb, za katere je predvidena večja obremenitev, za zidanje kleti oz. vogalov in nosilcev pri gradnji hiše. Beton ima slabo paroprepustnost in predvsem slabo toplotno izolativnost.
Alge se razmnožujejo z vetrom in je zato z njimi treba računati vsepovsod. Predpogoja za njihovo rast sta vlažnost in svetloba. Velika večina alg stalno živi v vodi. Nekatere alge pa (pre)živijo izven vode. Vlago črpajo iz zraka (padavine, vodna para) – “zračne alge” ali aerofiti. Prehranjujejo se večinoma z ogljikom in dušikom, ki ju črpajo iz ogljikovega dioksida (fotosinteza) in dušikovih spojin v zraku.
Vzroki Glavni vzrok za nastanek oziroma razvoj plesni je prekomerna vlažnost materiala. Iz strokovne literature je znan podatek, da že relativna vlažnost med 80 in 85 % zadošča za razvoj plesni. Določene vrsti plesni lahko preživijo v zelo izsušenem stanju in tako čakajo na nastop ugodnih razmer za ponoven razvoj. Temperatura na površini gradbenih elementov odločilno vpliva na rast in vrsto mikroorganizmov. Že najmanjše temperaturne razlike so lahko odločujoče za njihovo rast. Nastanejo lahko pri vsakršni temperaturi, najbolj pa jim ustreza temperaturno območje med 0 in 40 stopinj celzija. O pojavni vrsti mikroorganizmov odloča pH vrednost; v visokoalkalnem območju niso obstojni. Najboljši pogoji za rast so v pH vrednosti med 4,5 in 6,4. To pomeni, da jim najbolje ustreza kislo okolje. Ogljik je eden bistvenih elementov za razvoj in rast alg. S pomočjo fotosinteze pridobivajo ogljik iz CO v zraku. Nekatere modre alge uporabljajo dušik iz zraka. S pomočjo svetlobe oz. sonca in ob uporabi vodika iz vode predelujejo in izkoriščajo enostavne anorganske spojine. Vzroki v gradbeništvu alge,plesen; Okolje in geografska lega imata vpliv na morebitno rastje. Ugodno deluje tudi bližina voda, jezer, rečnih korit, kompostnikov, kmetijsko obdelovalnih površin, kot tudi neposredna bližina drevja in grmovja ter osenčenost, megla in senčne lege. Vplivni elementi:• orientacija fasade • zasenčenost, zavetrje• nadstreški in ostali elementi na fasadi• škropljenje ob padavinah• bližina dreves, vodotokov, …• stopnja toplotne zaščite fasade (vrsta in debelina zaključnih slojev)• načrtovanje in izvedba detajlov• razpoke na fasadi• struktura fasade• konvekcija vodne pare (okna)• pogostost megle – lokalno vreme PREPREČEVALNI UKREPI Konstrukcija
S konstrukcijskimi ukrepi se prepreči nastanek vlažnosti:• zadostni strešni in vertikalni žlebovi• usmerjeni vodni odtoki • gladke površine gradbenih elementov• zaščita pred škropljenjem (izgradnja podzidka, prekritje s pločevino, napušči, terase, pravilna izvedba okenskih polic) Okolica zgradbe
Pri posebej izpostavljenih legah je treba biti posebej pozoren pri načrtovanju in konstrukciji oziroma pri izbiri proizvoda. Izbira proizvoda
Premazi fasad v nobenem primeru ne povzročajo in/ali pospešujejo rast alg in plesni. Domača proizvodnja ometov plasira na trg samo proizvode, če govorimo o ometih za zunanjo uporabo, ki v celoti ustrezajo zahtevam fasadnega ometa. Kjer so predpogoji za rast alg in plesni posebej ugodni, je treba uporabiti izbrane materiale, ki med drugim z ustreznim biološko učinkovitejšim zaščitnim slojem upočasnijo pojav alg in plesni. Čas gradnje
Pri izdelavi načrta za potek gradnje je treba upoštevati zadosten čas mirovanja, da se gradbeni elementi lahko posušijo. Notranji ometi in estrihi se načeloma dokončajo pred izdelavo fasade. Vzdrževanje
• odvodnjavanje površinske vode od zgradbe
• čiščenje strešnih žlebov
• takojšnja odprava škode na vodnih odtokih
• kontrola tesnjenja razteznih fug in po potrebi njihova obnova
• preprečevanje vlažnosti (kontrola drenaže)
• čiščenje snega
• po potrebi čiščenje fasade (npr. s curki pare)
• odstranitev nastalega rastlinskega rastja. Učinkovitost zaščitnega sloja in hidrofobiranja s časom popusti, zato je treba zaščito fasade redno obnavljati, npr. z ustreznimi opleski. Da bi se izognili vlažnosti in onesnaženju ter posledični rasti alg in plesni na fasadi, je treba tudi po dokončanju zgradbe izvajati vzdrževalne ukrepe. Prednost betonskih zidakov pred klasičnim vlivanjem je predvsem čas. Beton se namreč precej dolgo suši. Pri gradnji stanovanjskih objektov se armiranobetonski zidovi uporabljajo predvsem pri izgradnji podpornih stebrov in nosilnih plošč.
Vendar pa vremenski vplivi iz okolja, spremembe v načinu uporabe in napake v izgradnji hitro povzročijo poškodbe in jasno opozarjajo, da tudi ta potrebuje zaščito. Pri izdelavi armatur iz železa velikokrat pozabimo, da moramo poskrbeti tudi za njihovo ustrezno zaščito pred korozijo.
fasadni sistemi tako ne ponujajo samo toplotne izolacije, ampak ščitijo beton in ohranjajo njegove lastnosti. Slednje največkrat botrujejo izboru fasadnega sistema, vsekakor pa vam priporočamo bolj izolativne in paroprepustne sisteme ki s svojimi visokimi kriteriji in tehničnimi lastnostmi pripomorejo k še bolj učinkoviti zaščiti in ohranitvi njegovega jedra v primeru povečane vlažnosti pod izolacijo.
Zaradi ekološke osveščenosti in potrebe po hitri gradnji je gradnja montažnih objektov v porastu. Tipična montažna stena je najpogosteje sestavljena iz lesene konstrukcije, mavčno kartonskih plošč, izolacije eps ali mineralne volne, parne zapore ali ovire, OSB plošč in podobno.
Izbor navedenih materialov nam sicer otežuje vgradnjo fasadnih sistemov, rešitev pa poznamo v različnih sistemih , na osnovi disperzijskih ali namensko dvokomponentnih lepil, ki nam omogoča optimalno rešitev za montažno gradnjo.